Za potek procesa je potreben enosmerni električni tok, ki teče skozi elektrolizno celico od anode na katodo in na svoji poti razgrajuje glinico. Tekoči aluminij se zbira na katodi v katodnem koritu. Količina pridobljenega aluminija je odvisna od velikosti celice oziroma od jakosti električnega toka.

Ko količina tekočega aluminija v katodi doseže določeno višino, se del tega aluminija v točno določenih časovnih presledkih izčrpa v posebne lonce. V njih aluminij prepeljejo v livarne.

Druga komponenta glinice, kisik, se pri procesu veže z ogljikom iz anode, zaradi česar se anode obrabijo in jih je potrebno v ciklusu menjavati z novimi.

Kot surovina se pri procesu elektrolize pojavljajo tudi fluorove soli (kriolit, aluminijev in kalcijev fluorid), ki tvorijo elektrolit. Te soli se na visokih temperaturah porabljajo oziroma hlapijo in v obliki plinov emitirajo v okolje. Pri sodobnih celicah se plini zbirajo in vodijo skozi čistilni sistem, kje se v dotiku z aktivno glinico adsorbirajo in ponovno vrnejo v proces elektrolize. Drugi manjši del fluorovih soli prodira na dno celice v katodo.

Življenjska doba elektrolizne celice traja okoli 4 do 8 let, kar je odvisno od tehnologije in pogojev obratovanja. Po tem obdobju celico izklopimo iz elekt
ričnega tokokroga. Celotno katodno obzidavo zamenjamo z novo, na jekleni konstrukciji pa opravimo potrebna popravila.